Uporaba bambusa | QinGe

Bambus izbira materiala je prva obrambna linija proti vlaji. Naša tovarna raje uporablja bambus, ki je starejši od petih let. V tej fazi doseže gostota vlaken bambusa svoj vrhunec, notranja cevasta struktura pa je tesno zbita kot kapilarno omrežje, kar naravno preprečuje prodiranje vodne pare. Naravni bambus vsebuje še škrob in sladkor, ki lahko enostavno privabita plesen za naselitev. Ko sem nekoč odšel na vlažno območje za storitve po prodaji, sem odkril, da je bila običajna bambusova talna obloga v hiši določenega lastnika pokrita s plesenimi madeži. Ko sem jo odprl, se je njen zadnji del spremenil v pravo gribno raju. To se zgodi ravno zato, ker hranilne snovi v bambusu ustvarjajo razmnoževalno podlago za plesen. Zato morajo surovine preiti skozi globoko parjenje, da se sladkor popolnoma razgradi in se na ta način že v korenu odstranijo življenjski pogoji za plesen. Ta predobdelava je kot »desenzibilizacijska obravnava« bambusa, ki naredi nadaljnji vlago-odporen postopek učinkovitejšega.

Proces visokotemperaturne karbonizacije je duša vlage-odporne bambusove talne obloge. Bambusove rezine vnašamo v posebej zasnovano peč za karbonizacijo in jih neprekinjeno pečemo 48 ur v parni sredici pri temperaturi 165–185 ℃. Med tem procesom se hidrofilne hidroksilne skupine v bambusovih vlaknih obsežno razgradijo, kar zmanjša stopnjo absorpcije vode pri bambusu na tretjino predhodne vrednosti. Spomnim se enkrat, ko sem spremljal svojega mojstra pri primerjalnem poskusu. Ko so bile karbonizirane in navadne bambusove rezine hkrati potopljene v vodo za 72 ur, je bila povečana teža navadnih bambusovih rezin 18 %, karbonizirane pa le 7 %. Še boljše je, da visoka temperatura povzroči, da se barva bambusa spremeni v stabilno kavo barvo. Ta sprememba barve ni posledica barvanja, temveč naravne barve, ki jo povzroči koksanje sladkorja v bambusu, s čimer se izognejo okoljskim nevarnostim, povezanim z uporabo kemičnih barvil. Po tem procesu je bambus kot zakovana jeklena palica z bolj stabilno strukturo.

Lepilo je ključno za odpornost talne obloge proti vplivom okolja in vlage. Zato uporabljamo modificirano lepilo iz sojinega beljakovinskega mesa, ki ga pridobivamo iz sojinega moke in je za 30 % dražje od sintetičnih lepil. Po utrjevanju pa tvori hidrofobni zaščitni sloj. Lani med deževnim obdobjem smo obiskali vrtec, kjer so uporabljali to vrsto talne obloge, in ugotovili, da so še vedno ostali suhi spoji tal, tudi če je bila vlažnost več kot 85 % celih polmeseca. Nasprotno pa se nekatera poceni lepila na osnovi sečnjevega formaldehida razgrajujejo pod vplivom vlage in sproščajo formaldehid, kar povzroči dvojni udarec: »vlaga + onesnaženje«. Opozoriti je treba, da za utrjevanje lepila potrebujemo ustrezno temperaturo in vlažnost. Pred polaganjem priporočamo, da talno oblogo pustimo na gradbišču 48 ur, da se material popolnoma prilagodi lokalnemu okolju. Ta »prilagoditveni čas« poveča trdnost lepljenja za približno 20 %.

Sistem za zaklepanje tal, podobno kot seizmična konstrukcija stavbe, zahteva natančne izračune. Naša štiristranska velika zaklepna sponka uporablja 45-stopinjsko klinasto spojno povezavo, ki poveča površino stika za 40 % v primerjavi z običajnimi zaklepanji. Ta oblikovni način ne le zagotavlja bolj stabilnega udarnega zvoka med polaganjem, temveč na spojih tudi ustvari mikro lokskega vodoodpornega zidu. Laboratorijski podatki kažejo, da ta zaklep pri nenadnem povečanju vlažnosti učinkovito zdrži raztezno napetost 1,2 milimetra na meter dolžine. Enkrat je bila na pritličju zelo vlaga stanovanjska enota, kjer so tri leta uporabljali naše debele zaklepne sponke za talne obloge brez kakršnega koli izbočenja. Opozoriti je treba, da je med polaganjem treba pustiti razširitvene sklepe širine 8–12 mm. Ta vrzel ni gradbena napaka, temveč nujen prostor, da se tla »dišijo«, podobno kot modrost vrtinarja, ki pusti prostor za rast dreves.